|
Ste vedeli, da je vsaka deseta rastlina v naravi orhideja? Poleg košaric so namreč orhideje najštevilnejša družina med cvetnicami na svetu. Cenijo, da jih je 20.000 do 30.000 vrst. Najdemo jih po vsej zemeljski obli, le v vodi ne rastejo. Večina orhidej je prirastnic (epifitov). To pomeni, da se lahko prirastejo na drevesa, korenine ali kamenje. A ne mislite, da so orhideje zajedalke, saj od svojih gostiteljev ne sprejemajo nobenih hranil. Najlepše orhideje izvirajo iz jugovzhodne Azije in Južne Amerike, nekatere pa tudi iz Afrike. In da ne pozabim, tudi v Sloveniji najdemo v naravi nekatere vrste orhidej (kukavic).
Pri nas lahko v cvetličarnah in vrtnarijah v zadnjem času kupimo vse več različnih vrst in sort orhidej. Med pogostejšimi so katlíja (Cattlya), pafiopedij ali čeveljc (Paphiopedilum), denrobij (Dendrobium), oncídij (Oncidium),vujlsekeára (x Vuylstekeara) in vanda (Vanda), najbolj znana pa sta cimbídij (Cymbidium) in falenópsis (Phalaenopsis).
Cimbidij
 |
Ta vrsta orhideje je pri nas kar dobro znana. Uveljavljena je kot rezano cvetje v številnih barvah. Cvetovi so lahko bele, rožnate, rožnate, zelene, bordo, citronaste, rumene in drugih barv. Po velikosti cvetov ločimo mali in veliki cimbidij. Rezan cvet te orhideje je zelo priljubljen, ker ima dolgo življenjsko dobo: do tri tedne in več. V vodi imamo za okras celo vejo ali pa samo posamezen cvet (v epruveti). Naprodaj so tudi posajene v loncih.
Cimbidij ima dolge suličaste liste temno zelene barve. Zaradi svoje dolžine se radi lomijo in s tem kaj hitro pokvarijo videz celotne rastline. Značilnost te orhideje so tudi tako imenovane bulbe. To so kroglasti ali vretenasti stebelni gomolji, v katerih se kopičijo voda in hranilne snovi. Dokler so poganjki mladi, so bulbe napete in gladke; starejše se začnejo gubati. Korenine so belkaste in mesnate. |
Veveričja slast
Naj vam povem, da so moj cimbidij leta 1998 dodobra obgrizle veverice. Rastlina je sicer zelo velika in jo imam poleti na prostem v senci. Pojedle so skoraj vse liste, tako da je od košate rastline, ki je imela v širino več kot en meter, ostalo borih šest listov. Mislil sem, da bo propadla. A zgodilo se je ravno nasprotno. Še v istem poletju se je izredno hitro obrasla, in to zelo bogato. Iz bulbe je pognalo veliko novih listov, saj je imela v njih velike količine rezervne hrane. Pred letom 1998 je pozimi, ko pri nas cveti, pognala od 3 do 5 cvetnih stebel; po dogodku z vevericami jih je pognala tudi do 16. To pomeni, da se je po tem dogodku orhideja nekako pomladila.
Kako s cimbidijem?
Orhideje imamo lahko v posodi iz plastike ali gline, neobhodno je le, da ima tudi odtok za vodo. Sam imam raje plastično posodo, saj glinena posoda “pije” vodo in tako nikoli ne veš, ali je v substratu dovolj vlage ali ne. Bolje je, da je lonec nekoliko manjši, da rastlina hrano preusmeri v liste in cvetove. V velikem loncu sicer razvije velike količine korenin.
Velikega pomena je pri orhideji tudi substrat, ki mora biti mešanica borovega lubja, močvirskega mahu in praprotnih korenin. Substrat si lahko pripravimo sami, še bolje pa je, da ga kupimo. Dobijo se že zelo kakovostne mešanice substrata za orhideje.
Poletje na prostem
Zelo priporočljivo je, da imamo cimbidij poleti na prostem. Imeti ga moramo na svetlem mestu, a brez močnega sonca. Dobro je, da je v zavetju, v kotu ali ob steni. Zalivamo ga po potrebi, enkrat do dvakrat na teden. Nikakor ga ne smemo zalivati preveč. Raje manj. Voda mora biti postana. Najbolje je, da jo imamo kar zunaj, tako da je temperatura vode izenačena s temperaturo orhideje. Voda v podstavku nikoli ne sme stati. Potrebno je tudi rosenje, prav tako s postano vodo, približno dvakrat na teden.
Zelo dobro je tudi, če cimbidij ob dežju postavimo nanj, toda pri tem pa moramo vrh lonca pokriti, da se ne bo zemlja preveč napojila z vodo. Na štirinajst dni dognojimo z gnojilom za orhideje. Včasih uporabimo tudi drugo gnojilo za cvetoče lončnice.
Cvetenje v veži
Do jeseni imamo tako orhidejo zunaj, takrat dela tudi zasnovo za cvetna stebla. Ko se jeseni temperature približajo 5 °C, orhidejo prenesemo v notranji prostor. Prostor ne sme biti prevroč. Najbolje je svetel in hladen hodnik ali veža. Temperature naj bo okoli 10 °C, lahko tudi do 13 °C. Centralna kurjava v tem prostoru ni priporočljiva, če pa jo imamo, naj bo na minimumu. Pri teh temperaturah zmerno zalivamo enkrat na teden in rosimo enkrat na 14 dni. Rosimo tako, da so vlažne tudi bulbe rastline in vsi listi.
 |
Pri taki negi nam nekako v novembru pričnejo naravnost iz bulbe poganjati prvi nastavki za cvetna stebla. Nanje moramo paziti in jih, ko so že dovolj dolgi, podpreti, da se ne zlomijo. Ob cvetnih steblih previdno zapičimo palice in stebla nanje pazljivo privežemo.
Cvetovi se odpirajo od spodaj navzgor, so medeni in nekoliko lepljivi. Cvetijo vse tja do junija. Ko odpadejo vsi cvetovi, pustimo steblo še tako dolgo, da se v celoti posušijo. Šele nato jih odstranimo. Spomladi, po 15. maju, cimbidij spet prestavimo ven. To vrsto orhideje imamo lahko tudi vse leto notri, a kako in kdaj bi v tem primeru cvetela, ne vem zagotovo. |
Besedilo Bojan Flere
Vrtnar 11,1 (februar-marec 2002), str. 24-25.
 |
Preberite še:
|
|
|
