- naj bi Azteki dele rastlin uporabljali za hrano in zdravila?

- so dalije poimenovane po švedskem botaniku Andersu Dahl-u, ki je deloval v 18.stol.?

- so imele divje dalije le en krog cvetnih listov, ki obdajajo rumeni disk cvetov?

- dalije najbolje uspevajo na polnem soncu in dobro odcednih tleh?

- cvetijo celo poletje, do prvih jesenskih slan?

- so dalijam nevarni polži in uši?

- mlade rastline vršičkamo, s tem vzpodbudimo rast stranskih poganjkov in bujnejše cvetenje?

 

 Navodila za sajenje dalij >>

 

 

    

 

 Nakup dalij v Vrtnem centru >> 

 

Dalije so ene izmed najlepših poletnih čebulnic, saj jih skoraj nobena druga rastlina ne prekaša v velikosti, obliki in raznobarvnosti cvetov. Ali mislite, da so dalije naravno razširjene v Evropi? Če tako mislite, potem se motite.

Naravno so razširjene v Mehiki, Srednji Ameriki in Kolumbiji, kjer raste najmanj 36 različnih vrst dalij. Gojenje dalij si nismo izmislili sedaj v sodobnem svetu. Zgodovina gojenja dalij sega v zgodovino, še preden so španski kolonialisti zasedli Srednjo in Južno Ameriko. Najbolj znani so Azteki, ki so dalije gojili v prehrambene, zdravilne in obredne namene. Iz neke drevesne vrste dalij so si delali celo majhne pipe. Zaradi inulina ima gomolj veliko prehrambeno vrednost, poleg tega pa vsebuje še antibiotične spojine. Tako inulin, kot antibiotične spojine se nahajajo v skorji gomolja. Cvet dalij pa je za Azteke veljal kot simbol sonca, zato jih je azteški vladar Moctezuma stalno nosil na sebi.

Dalije so leta 1872 prišle v Evropo (Nizozemsko) iz Mehike. Od vseh rastlin v pošiljki, je preživela samo ena. Rastlina je naredila tako lep cvet, da so se vrtnarji hitro ogreli za dalije in so hlapeli po različnih oblikah, velikostih in barvah cvetov. Tako so v Ameriki in Evropi začeli z žlahtnjenjem dalij. Leta 1934 je Marshall Howe iz newyorškega Botaničnega vrta registriral več kot 14.000 sort dalij. Sedaj ja na Svetu znanih 20.000 različnih sort.

Dalije zrastejo v različne višine. Segajo od skromnih 30 cm do spoštljivih 240 cm. Ločimo jih še po velikosti, obliki in barvi cvetov. Predvsem je pomembna velikost cvetov, po katerih so razmejili različne skupine.

Tako ločimo šest skupin:

• gigantske sorte (cvetovi v premeru presegajo 250mm),
• velike sorte (cvetovi v premeru od 200 – 250mm),
• srednje sorte (cvetovi v premeru od 155 – 200mm),
• majhne sorte (cvetovi v premeru od 115 – 155mm),
• miniaturne sorte (cvetovi v premeru od 50 – 115mm) in
• mini sorte (cvetovi v premeru manjši od 50mm).