T/1 - Gorsko bukovje (Fagetum montanum)
Gorski bukov gozd je vezan na bazično podlago dolomita oz. dolomitiziranega apnenca. Zavzema le majhno površino, floristično pa je najbogatejši. Bukev tu prevzema vlogo graditeljice (edifikatorja) lastne združbe.
Zaradi gospodarskega vpliva najdemo mestoma še primes smreke in jelke, ki povzročata zakisavanje tal, kar se izraža v zeliščni in mahovni vegetaciji. Na bolj toplih in suhih legah se pojavlja še rdeči bor in tipično gorsko bukovje prehaja v bukovje z borom (Fagetum montanum Pinetosum sylvestris).
Grmovni sloj je na splošno dobro razvit in pokriva približno 50% tal. Prevladuje bukovo mladje, manj je grmovnih vrst. Zeliščni sloj prekriva od 60 do 80% tal in je zelo bogat z vrstami. Vsebuje vrste kot so: navadno tevje (Hacquetia epipactis), žanikelj (Sanicula europaea), golšec (Mercurialis perennis), rumena mrtva kopriva (Lamiastrum galeobdolon), kopitnik (Asarum europaeum), gozdna lakota (Galium sylvaticum), volčja jagoda (Paris quadrifolia), črnoga (Actaea spicata), jetrnik (Hepatica nobilis), gozdni šaš (Carex sylvatica), prstasti šaš (Carex digitata), mnogocvetni salomonov pečat (Polygonatum multiflorum), širokolistna močvirnica (Epipactis helleborine), dvolistni vimenjak (Platanthera bifolia), bela naglavka (Cephalanthera damasonium), jajčasti muhovnik (Listera ovata), črni teloh (Heleborus niger), navadni pljučnik (Pulmonaria officinalis), ciklama (Cyclamen purpurascens), kresničevje (Aruncus diocus) in dr.
Nekaj vrst nakazuje rahlo zakisanost, ki je verjetno posledica umetno primešane smreke ali pa rahle primesi silikatnih kamenin (miocenskih peščenjakov): belkasta bekica (Luzula luzuloides), dlakava bekica (Luzula pilosa), svečnik (Gentiana asclepiadea), zajčica (Prenanthes purpurea), navadni črnilec (Melampyrum pratense), enocvetna zelenka (Moneses uniflora), sladka koreninica (Polypodium vulgare) in gorski grahor (Lathyrus montanus).
T/2 - Bukovje z belkasto bekico (Luzuleto luzuloides - Fagetum)
Ta združba pokriva velik del grajskega hriba, zlasti južno pobočje. Vezana je na zmerno kislo podlago miocenskih peščenjakov. Prevladuje bukev, najdemo pa še hrast graden, rdeči bor, smreka in jelka. Zeliščna vegetacija je revna z vrstami, vsebuje pa tudi nekaj bazifilnih in termofilnih elementov. S prehodi je povezana z vsemi ostalimi gozdnimi združbami. Na pustih in suhih tleh jo izpodriva borov gozd z borovničevjem, na globokih in vlažnih glinastih tleh pa jelov gozd s trokrpim mahom.
T/3 - Borovje z borovnico (Pineto-Vaccinetum austroalpinum)
Gozd rdečega bora in borovničevja je zgolj edafsko povzročena subklimaksna združba, navezana na kislo, po kemični sestavi zelo siromašno in po fizikalnih lastnostih malo ugodno podlago peščenjakov, ki so usedlina najzahodnejših rokavov in zalivov miocenskega panonskega morja. Na takšni siromašni podlagi ima rdeči bor konkurenčno premoč nad drugimi drevesnimi vrstami in se je zato ohranil tod od ledene dobe do danes. Ta gozdni tip pokriva največ površine po zmerno nagnjenih pobočjih in terasasto izoblikovanih, erozijsko močno razjedenih zaravnicah. Zeliščni sloj je sicer bujno razvit in pokriva večino površine, sestavlja pa ga navadno le pičlo število acidofilnih rastlinskih vrst, med katerimi prevladujejo zlasti jesensko resje (Calluna vulgaris), borovničevje (Vaccinium myrtillus), dlakava košeničica (Genista pilosa) in žoltovina (Genista tinctoria). Redno se pojavlja visokorasla trava (Molinia arundinacea) in sicer na nekoliko globljih, bolj svežih tleh.
T/4 - Jelovje s trokrpim mahom (Bazzanieto - Abietetum praealpinum)
Ta edafsko in mikroklimatsko pogojena subklimaksna združba, nas po svoji floristični sestavi in ekologiji prav preseneča v tem okolju. Predstavlja predalpsko nižinsko varianto jelovega gozda s trokrpim mahom, kakršen uspeva v hladnih, vlažnih jamah in kotlinah severnih predelov Pohorja na kisli podlagi prakamenin do višine okrog 1000 m.
Tudi tukaj je vezana na globoka, kisla, hladna in vlažna glinasta tla miocenskih peščenjakov ter na zmerno nagnjene severne lege. Razvojno je ta gozdni tip zelo zanimiv saj predstavlja vegetacijski relikt iz hladnejše ledene dobe. Ta relikt je bil v toplejših dobah močno utesnjen. V njem so se ohranili nekateri redki acidofilni florni elementi: Blechnum spicant , Lycopodium annotinum, Moneses uniflora, Nephrodium dilatatum (Thelypteris in Currania), Currania dryopteris, Bazzania trilobata. Tukaj ima jelka svoje optimalno rastišče in se obilno polajuje. Verjetno je tudi smreka v tem tipu avtohtona in je zato ni bilo težko pospeševati.
V drevesnem sloju jelka po naravi vsaj relativno, morda tudi absolutno prevladuje, pomešana nekoliko s smreko. Skoraj čisti sestoj jelke in smreke je brez dvoma gospodarska tvorba, ker so bili listavci zatirani. Redko se pojavlja le še bukev. V grmovnem sloju pa najdemo podmladek tudi drugih listavcev kot sta gorski javor, dob in domači kostanj.
Dobro razvit grmovni sloj pokriva 40 - 50% talnega površja. Razen podmladka že omenjenih drevesnih vrst, med katerimi prevladuje jelka se pojavljajo še: jerebika (Sorbus aucuparia), navadni volčin (Daphne mezereum), krhlika (Rhamnus frangula), brogovita (Viburnum opulus), iva (Salix caprea), robidovje (Rubus fruticosus), ostrožnica (Rubus caesius).
Zeliščni sloj pokriva vedno nad polovico tal (50 - 70%). Po številu vrst ni bogat, sestavljajo pa ga izrazito acidofilni in povečini higrofilni elementi: praprot rebrenjača (Blechnum spicant), orlova praprot (Pteridium aquilinum), širokolistna glistovnica (Dryopteris dilatatum), navadna podborka (Athyrium filix-femina), prava glistovnica (Dryopteris filix-mas), hrastovka (Currania dryopteris), bukovčica (Thelypteris phegopteris), borovnica (Vaccinium myrtillus), belkasta bekica (Luzula luzuloides), dlakasta bekica (Luzula pilosa), navadni črnilec (Melampyrum pratense), svečnik (Gentiana asclepiadea), vijugasta masnica (Deschampsia fkexuosa), brinolistni lisičjak (Lycopodium annotinum), enocvetna zelenka (Moneses uniflora), enostranska zelenka (Pyrola secunda), sladka koreninica (Polypodium vulgare), dvolistna senčnica (Maianthemum bifolium), zajčja deteljica (Oxalis acetosela), gozdna škržoljica (Hieracium murorum), obloplodni šaš (Carex pilutifera) in druge. Poredkoma in s slabo vitalnostjo se pojavljajo tudi nekateri manj občutljivi fagetalni elementi.
Mahovni sloj je izredno bujen ter pokriva skoraj vso površino (80 - 100%). Sestavljajo ga v gostih rušah tile mahovi: Polytrichum attenuatum, Bazzania trilobata, sphagnum acutifolium, Thuidium tamariscinum, Hylocomium triquetrum, Hypnum schreberi, Hypnum cupressiforme, Dicranum scoparium in drugi, vsi izrazito acidofilni in higrofilni, tvorci surovega humusa.
Z/1 - Jelševje (Alnetum glutinosae)
Log črne jelše porašča aluvialna tla ob potočnih jarkih in je tipična edafsko pogojena subklimaksna združba. Njegovo rastišče je sedaj deloma spremenjeno v travnike, zato je ohranjen le na manjših površinah in fragmentarno. Drevesni sloj gradi skoraj izključno črna jelša (Alnus glutinosa), poredkoma so primešani dob (Quercus robur), čremsa (Prunus padus), veliki jesen (Fraxinus excelsior), gorski javor (Acer pseudoplatanus), lipa (Tilia platyphyllos) in tudi smreka (Picea abies).
Grmovni sloj sestavlja veliko število vrst (Rhamnus frangula, Rhamnus cathartica, Sambucus nigra, Viburnum lantana, Viburnum opulus, lonicera caprifolium, Lonicera xylosteum, Cornus sanguinea, Prunus spinosa, Corylus avellana, Euonymus europaea, Crataegus monogyna, Rubus caesius in druge. Zeliščni sloj je zelo bujen in bogat z vrstami. Pokriva vso površino. Prevladujejo visokorasla zelišča.
Vir: Matjaž Mastnak; Inventarizacija dendrološke zbirke Arboretuma Volčji Potok; 5.del: Gozdne združbe
