TRAVNA RUŠA
PRVI UKREPI: Takoj po polaganju je potrebno položeno travo močno zaliti (cca 20 l/m2), s tem vzpostavimo stik med položeno rušo in podlago. Naslednja namakanja po potrebi zmanjšamo. Prvo košnjo opravimo, ko je trava visoka 5-6cm, nato lahko znižamo na 4-5cm. Kositi je ne smemo prenizko. Pokošeno travo obvezno odstranimo (priporočamo kosilnico s košem).
GNOJENJE: Da nam bo trava v veselje, jo moramo redno gnojiti, da nadomestimo hranila, ki smo jih odvzeli s pokošeno travo. Gnojimo z mineralnimi gnojili, ki so namenjena posebej za travno rušo. Priporočamo gnojenje pred dežjem ali pred obilnejšim zalivanjem. Če se gnojilo popolnoma razstopi, trava ne bo dobila neprijetnih ožigov. Ker so današnja gnojila večinoma zelo drobna, priporočamo raztros z ročnimi rotacijskimi trosilniki. Trata, ki je primerno pognojena ima močnejšo rast. Ker je bolj sklenjena se pleveli in mahtežje razrastejo. Pri gnojenju se ravnamo po navodilih proizvajalca. Tako bomo imeli zdravo in lepo travo, obenem pa s prevelikimi dozami ne bomo onesnaževali prst.Preko leta gnojimo 4-5x, če imamo namakanje lahko tudi 6x. Intenzivnost in vsebnost N (dušika) prilagajamo preko leta.
ZALIVANJE: Količina vode se spreminja glede na teren (naklon), količino padavin,teksturo in strukturo tal, lego parcele (senca/sonce), letni čas. Zalivamo 2-3x na teden in ne vsakdan po malem. Okvirna količina se giblje med 8 in 12 l/ m2 .
KOŠNJA: Za košnjo mora biti trava suha in kosilnica dobro nabrušena. Odkos naj ne bo večji odene tretjine travne bilke.
RODODENDRONI, AZALEJE, AMERIŠKE BOROVNICE, VRESOVKE
Rododendroni in azaleje zahtevajo stalno dodajanje organskih snovi. Pri tem lahko uporabimo šoto ali drugo kislo prhlico. Pomembno pa je tudi redno gnojenje rododendronov. Pri tem lahko uporabimo mineralno gnojilo,ki so primerna za dognojevanje rododendronov (organsko kisla gnojila). V sušnem poletnem in včasih tudi v zimskem obdobju, pa je potrebno rastline zalivati ne samo površinsko, temveč tudi v globini 10–25 cm. Voda naj ne vsebuje kalcija. Lahko jih tudi zastremo z zastirko iz lubja. Po cvetenju odstranimo odcvetele cvete rododendronov.
DREVESA
Nasadi drevnine potrebujejo redno vzdrževanje. Nasade je potrebno dognojevati, zalivati, okopavati in po potrebi obrezovati. Mlade nasade redno zalivamo. Tla zastiramo spomladi okoli mladih dreves.
GRMOVNICE IN PREKROVNE RASTLINE
Prekrovne rastline in grmovnice, ki so zaščitene z zastirko iz lubja, potrebujejo bistveno manj vzdrževanja kot nasadi brez zastirke. Redno gnojenje je priporočljivo v spomladanskem času.Tri do štirikrat letno oziroma po potrebi je potrebno preveriti nasade in odstraniti trdovratne plevele, ki se razraščajo spodzemnimi rizomi. Grmovnice zalivamo ob daljši suši, zalivamo redno in temeljito v večernih urah. Redno odstranjujemo poganjke nad cepljenim mestom. Redno obrezovanje pri grmovnicah zagotavlja dobro olistanost, pri drevesih pa ohranja habitus rastline in zagotavlja funkcionalno vključenost v grajeno okolje.
IGLAVCI IN VEDNOZELENE RASTLINE
Visokih iglavcev- bor, smreka, jelka ni priporočljivo obrezovati, še zlasti ne starejših. Izjeme so kleki in paciprese. Nikoli ne zarezujemo v star les, ker se ne obnavljajo. Borovce spomladi lahko vršičkamo 2/3 poganjka odščipnemo s prsti. Iglavce in vednozelene rastline pozimi zalivamo, poskrbimo za zimsko zaščito, zlasti za novoposajene sadike.
VRTNICE
Po sajenju vrtnice dobro zalijemo. V jeseni, ko odvržejo listje jih obrežemo in obsujemo z zemljo, lahko jih tudi pokrijemo s smrečjem. Dokončno jih obrežemo spomladi, preden poženejo brsti. Od obrezovanja je odvisna bujnost rasti in obstoj vrtnic. Redno odstranjujemo slabotne, odmirajoče veje in odcvetele cvetove. Režemo tako,da pridemo do zdravega lesa. Pri vrtnicah moramo biti pozorni tudi na razvoj bolezni in škodljivcev (pepelovka, rja, črna listna pegavost, listne uši).
ZELIŠČA
Zelišča obrezujemo in odstranjujemo odmrle dele. Redno jih plevemo in okopavamo, zlasti v mladih nasadih. Zelišča v posodah je potrebno zalivati. Obrezujemo tista zelišča, kjer uporabljamo mlade liste. Ne obrezujemo tistih vrst, ki imajo zanimive cvetove. Spomladi temeljito obrežemo grmičasta zelišča, da vzpodbudimo rast stranskih poganjkov. Zelišča, ki jih gojimo v posodah redno zalivamo in pognojimo s tekočim gnojilom. V hladnem obdobju jih prenesemo v pokrit in svetel prostor. Zelišča redno pregledujemo in preverjamo vlažnost tal.
TRAJNICE
Zgodaj spomladi odstranimo rjavo listje in odmrle dele. Redno rahljamo gornjo površino tal in dodajamo tudi humus. Po potrebi gnojimo, prilagajamo se vrsti trajnic. Cvetoče trajnice po cvetenju obrežemo in s tem spodbudimo pocvitanje. Trajnice, ki rastejo v senci dreves korenin,v sušnem obdobju obilno zalivamo. Večletne nasade pomlajujemo. Za zimsko zaščito poskrbimo z zastirko iz listja. Mlade rastline je potrebno redno zalivati, da so grede dobro namočene, starejše rastline pa zalivamo ob močnejši suši. Redno odstranjujemo plevel in rahljamo nasad. Če smo ob saditvi že dodali substratu gnojilo, potem dodatno gnojimo po potrebi. Za bujnejše cvetenje sproti odstranjujemo odcvetele cvete tako, da jih odščipnemo ali odrežemo.
ŽIVA MEJA
Striženo živo mejo je potrebno redno obrezovati. Prosto rastočih živih mej ne obrezujemo veliko. Odstranjujemo poškodovane in odmrle dele rastlin. Pri cvetočih grmih lahko izvedemo rez, ki pospeši cvetenje. Listopadne vrste obnavljamo pozimi, zimzelene pa spomladi. V letu pred in po obrezovanju rastline dobro gnojimo in zastiramo, da vzpodbudimo rast.
