| Nazaj | ||
| Kiparska razstava Ljubezen | ||
| Rozarij |
||
| 1. april 2012-30. november 2013 | ||
|
|
||
|
V rozariju je na ogled nova kiparska razstava z naslovom Ljubezen. Avtor Edin-Edo Šćuk je iskal navdih v ljubezni in v dela vpletel tematiko grške mitologije.
|
![]() |
|
|
|
||
|
|
||
|
|
||
Ljubezen Ljubezenska tematika je v umetniških delih verjetno prisotna že tako dolgo, kakor obstaja umetnost sama. Tisočkrat načeta, premišljena in upodobljena je prežemala umetniška dela minulih vekov in nič drugače ni danes, ko še zmeraj ostaja neizmeren vir umetnikovega navdiha. Nekateri jo iščejo v materialu, drugi v ideji, spet tretji v drugem ali v sebi. Edin-Edo Šćuk razmišlja o ljubezni večplastno. Ljubezen ni ena, ljubezni je več. Njegova misel o vseobsegajoči ljubezni zajema tako materinsko ljubezen, ljubezen do dela, do ustvarjalnosti, kakor ljubezen med moškim in žensko, ki jo črpa iz zakladnice grške mitologije in čutnega, strastnega odnosa. Nagovarja nas preko motivov, ki so bili v zgodovini likovne umetnosti že večkrat upodobljeni, zato so kiparske stvaritve gledalcu bolj ali manj znane, dojemanje same umetnine pa dostopnejše. Prapočelo izkušnje ljubezni nam Šćuk predstavi preko skulpture doječe matere z otrokoma, preko preproste in samoumevne materinske ljubezni, ki odseva občutja zavetja, topline in miline ter daje povod za rojevanje vseh nadaljnjih ljubezenskih izkušenj. Izkušnjo čutne in strastne ljubezni je čutiti v delih, kot so Zaspana muza, Poljub, Afroditin počitek, Strast. Veličastna Eros in Psihe nam pričarata sen grške mitologije, biblijska Adam in Eva pa se zlivata v objemu, ki spominja na Brancusijev Poljub. Rdeča nit, ki med seboj povezuje umetniška dela, so amorjeve puščice, skorajda neopazno izklesane v kamnite podstavke Ljubezen se zmeraj vrši v odnosu, v odnosu do drugega ali do nečesa. Prav klesanje redstavlja eno izmed Šćukovih osebnih ljubezni. Sam pravi, da je kamen tisti, ki kiparja nagovarja, da z njim vzpostavlja svojevrsten dialog. Iskreni dialog tišine in miru, iz katerega se lahko rojevajo umetniška dela, ki odstirajo neki drugi svet in ustvarjajo novo govorico zase in za svoje gledalce. Jelka Vrečko |
||
|
|
||