Narodna galerija v Arboretumu

Razstave | Prireditvevnik
 
MAREC - skupina pomembnih žensk

Kofetarica

Ivana Kobilca (Ljubljana, 1861 – Ljubljana, 1926)
Kofetarica, 1888
olje na platno, 180 x 140 cm
signatura:-
Zasebna last (Peter Hribar)

Po Dunaju je bil München druga pomembna študijska postojanka Ivane Kobilce. Tu je ostala deset let in v tem času slikarsko dozorela. V Münchnu se je usmerila v ateljejsko slikanje človeške figure. Med študijska dela sodijo predvsem podobe glav in doprsij izrazitih mladostnih ali starčevskih obrazov, ustvarjala pa je tudi žanrske podobe in portrete. Za njena münchenska dela je značilna temno rjava barvna paleta.
V drugi polovici 80-ih let so se v Kobilčinem slikarstvu pojavile prve žanrske podobe. To so bile sprva posamezne figure, naslikane po kostumiranih modelih, mere slik pa so bile manjše. Postopoma so bile kompozicije bolj komplicirane in mere slik večje. Slikarka je vedno bolj zajemala iz resničnega vsakdanjega življenja. Veliko spodbud je dobila v poletnih mesecih, ki jih je preživljala doma in na materinem domu v Podbrezju na Gorenjskem.
Med uspele žanrske slike lahko uvrstimo tudi Kofetarico, delo, ki je bilo slikarki posebej ljubo in ga ni želela prodati. Sliko je prvič razstavila v Ljubljani leta 1889, v drugem nadstropju realke in nekateri so jo označili kot Kobilčino najboljšo sliko. Slika je vzoren primer münchenskega realističnega žanra, ki se je zgledoval po holandskih mojstrih 17. stoletja. Kobilca je sicer slikala po modelu in izdelala tudi več študij glav starke v različnih zasukih. 
Besedilo: Narodna galerija

   

Franja Tavčar 

Jurij Šubic (Poljane nad Škofjo Loko, 1855 – Leipzig, 1890)
Franja Tavčar, 1887
olje, platno, 134 x 101 cm
sign. in dat. l. sp.: Jurij Šubic 1887
NG S 1808, Narodna galerija, Ljubljana

S podobo Franje Tavčar je Jurij ustvaril enega svojih najboljših portretov. Dokolensko figuro dame v modni obleki in klobuku je postavil pred gledalca še tradicionalno. Okolje ni realno kot pri portretu Ivana Tavčarja, ampak ateljejsko aranžirano. Ograja na katero se naslanja, palma na njej in delno celo poza dame spominjajo na Tominčev Portret dame s kamelijo. Inteligenca, samozavest, meščanski ponos, živahnost govore iz plastično in živo modeliranega obraza. Mojstrsko je rešen problem črne barve; v gubah, v krznu in svili jo je Jurijev čopič oživil z virtuozno pretanjšanostjo. Morda je v svetlobi portret Ivana Tavčarja bolj svoboden, kot celota pa je ta s sproščenim razpoloženjem, neoporečno risbo in živo oblikovano glavo ilustracije dobe, v kateri je nastal in dokaz umetnikove zrelosti po šolanju v Parizu.
Besedilo: Narodna galerija

   

Alma Urbanc

Ivan Vavpotič (Kamnik, 1877 – Ljubljana, 1943)
Alma Urbanc, 1912
olje, platno, 175,5 x 135 cm
sign. l. sp.: I. Vavpotič
NG S 497, Narodna galerija, Ljubljana

Gosposki portretiranki delajo družbo gosposke vrtnice. Novemu družbenemu razredu premožnega meščanstva so pritikale nove vrtnice. Veliki cvetovi z jasno oblikovanim in izvlečenim centrom, od katerega se postopno odmikajo venčni listi, so značilnost hibridnih čajevk. Skrižane čajevke so se kot nov, takrat izrazito moderen razred vrtnic v času nastanka portreta že uveljavile po meščanskih vrtovih.
Razcveteni, a še ne do konca odprti cvetovi merijo na življenjsko obdobje portretiranke. Z izraza obraza in telesne drže beremo zadržanosti, že skoraj distanciranosti, ki ju narekuje družbeni položaj. Hkrati nam budni pogled in vrtnica na solarnem pleksusu poudarjata živost in čutnost ženske. Ne gre spregledati, da se barva vrtnic ujame z bravo ustnic in z odtenkom na licih. Vrtnica za pasom, rožnate ustnice in vrtnice v vazi so postavljene v trikotnik. Zdi se, kot iz zgornjega oglišča tega trikotnika lije dišeča mehka svetloba, ki osvetljuje portretirankino poprsje in obraz.
Vtis dostojanstvene obvladanosti odseva tudi iz barve vrtnic. Vrtnice druge barve bi bile v opreki s sporočilnostjo slike. Bledo rožnata s karneolskimi toni v globljih kotičkih cveta je še vedno polnokrvna, erotična vrtnica, a brez vsiljivosti rdeče, izumetničenosti rumene ali za poročeno žensko neprimerne bele barve vrtnice. 
Besedilo: Arboretum Volčji Potok

   

 

 
   

Narodna galerija, Ljubljana           Arboretum Volčji Potok    Evropsko leto kulturne dediščine                 Facebook Arboretum

 

 


 

KONTAKT

Arboretum Volčji Potok
Volčji Potok 3
1235 Radomlje
Tel.:  01 831 23 45
Faks: 01 831 07 75
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

 

 

 

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.