Razstava bo v letu 2009 potovala po Sloveniji. Aprila bo na ogled v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, od 23. 6. do 25. 7. v Arboretumu Volčji Potok, čez poletje bo v Sečoveljskih solinah, jeseni pa še v Triglavskem narodnem parku in Krajinskem parku Goričko. Na razstavi bodo poleg plakatov razstavljeni tudi interaktivni elementi, s katerimi boste tujerodne vrste pobližje spoznali. V času razstave bo brezplačno vodenje po razstavi (8. 7., ob 17.30). Vabljeni v Arboretum!

 

Ne gre za bitja z drugega planeta! Tujerodne vrste so vrste, podvrste ali taksoni nižje kategorije, ki so vneseni na območje izven območja pretekle ali sedanje naravne razširjenosti. To vključuje katerikoli del organizma, spolne celice, semena, jajca ali druge dele organizmov, ki lahko preživijo in so sposobni razmnoževanja. Mnogih smo se v svojem okolju že navadili in se njihovega tujega porekla sploh ne zavedamo. Takšni so na primer sončnica, kava in krompir.

Ste kdaj pomislili, kako so zlate ribice prišle v jezera in ribnike? Ali pa, zakaj vas na sprehodu ob rekah ustavljajo visoki in neprehodni zidovi iz rastlin z okroglimi in votlimi stebli? Ste mogoče poleti nenavadno kihali ali jokali, kljub temu da sta leska in breza že zdavnaj nehali cveteti? Naj odgovorim na zastavljena vprašanja. Zlate ribice so prišle s Kitajske v naše akvarije. Ko smo se jih naveličali, smo jih izpustili v ribnike. Visoke rastline, ki ovirajo prehodnost poti, so dresniki. Vaše kihanje pa je najverjetneje posledica pozno poletnega cvetenja zlatih rozg in ambrozije.

 

Kako pridejo tujerodne vrste v Slovenijo?

Številne vrste so bile namerno naseljene za popestritev lova in ribolova, nekatere pa za biološko borbo proti škodljivcem. Druge vrste so pobegnile iz farm, živalskih vrtov, naših vrtov in njiv. Nenamerno kot slepi potniki lahko k nam pridejo vrste, ki so slučajno v istih zabojnikih kot banane, obutev iz Kitajske ali lončnice iz Amerike. Čezoceanske ladje prinašajo v svojem podpalubju balastne vode, ki jih ob pristanku izpustijo v morje in z njimi vred alge, rakce, ribe ipd.. Nekatere vrste padejo z železniških vagonov in kamionov, ki prevažajo les, njivske pridelke ali pesek in se zasadijo ob cestah in železniških tirih. Ne smemo pa pozabiti na vrste, ki se širijo same, z lastnim gibanjem ali s pomočjo vetra.

Tudi divji kostanj je tujerodna vrsta

V drevoredu Arboretuma si lahko ogledate drevesa navadnega divjega kostanja (Aesculus hippocastanum). Vrsta ni samonikla v Sloveniji, k nam je prišla z Balkanskega polotoka, v času turških vpadov. Zaradi prijetne sence, privlačnosti njegovih cvetov in uporabnosti plodov je bil dolga desetletja sajen po srednji Evropi. 1984 so v Makedoniji opazili sušenje kostanjevih listov, ki ga povzroča majhen metuljček listni zavrtač divjega kostanja (Cameraria ohridella). Če podrobneje pogledate latinsko ime, boste ugotovili, kje v Makedoniji so ga odkrili. Zavrtač ni doma v Evropi, ampak v severni Ameriki in je v Sloveniji tujerodna vrsta. 1989 je bil metuljček že v Avstriji in na Hrvaškem, 1992 v severni Italiji, 1994 na Madžarskem, 1995 pa v Sloveniji. Zdaj so okužena že vsa drevesa navadnega divjega kostanja po Evropi.

Seznam tujerodnih vrst

Za vse tiste, ki boste na temo tujerodnih vrst dodatno brskali po internetu, dodajamo še (nepopoln) seznam tujerodnih vrst v Sloveniji.

RASTLINE: kanadska (Solidago canadensis) in orjaška zlata rozga (Solidago gigantea), pelinolistna žvrklja ali ambrozija (Ambrosia artemisifolia), deljenolistna rudbekija (Rudbeckia laciniata), laška repa ali topinambur (Helianthus tuberosus),veliki pajesen (Ailanthus altissima), žlezava nedotika (Impatiens glandulifera), japonski (Fallopia japonica) in sahalinski dresnik (Fallopia sachalinensis), japonska medvejka (Spiraea japonica), japonsko kosteničevje (Lonicera japonica), enoletna suholetnica (Erigeron annuus), Thunbergov češmin (Berberis thunbergii), navadna barvilnica (Phytolacca americana), vitkocvetni ščir (Amaranthus powellii), navadna amorfa (Amorpha fruticosa), ameriški javor (Acer negundo), toga zajčja deteljica (Oxalis fontana, O. stricta), drobnocvetna nedotika (Impatiens parviflora), navadna vinika (Parthenocissus quinquefolia), enoletna srebrenka (Lunaria annua), slezenovec (Malva sp.), navadni kristavec (Datura stramonium), kanadska hudoletnica (Conyza canadensis), črnoplodni mrkač (Bidens frondosa), vejicasti rogovilček (Galinsoga cilliata), drobnocvetni rogovilček (Galinsoga parviflora), vodna kuga (Elodea canadensis), prezrti plodomet (Sporobolus neglectus), kostreba (Echinochloa sp.), mala srakonja (Digitaria ischaemum), navadna sončnica (Helianthus annuus)